My Actifit Report Card: September 21 2019

28일 전

⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️

⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️⬇️

☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️☯️

Zgodba nevidnega človeka druji del.

njegovemu, me je naduto pogledal iz svojih modrih oči in me preklel, vroče mi je sopel v obraz, medtem ko se mi je izvijal. Sunko ma sem mu potegnil brado navzdol na kakor sem videl delati Karibce, in čutil sem, kako se mu para meso in kako lije vern kri, in zatulil sem: Opraviči se! Opraviči se!« Ampak še kar naprej je klel in se izvijal, in spet in spet sem ga suval,dokler ni okorno klecnil na kolena, hudo krvaveč. Zdržema sem
svoje teme, suval sem ga,ga brcal, besen, ker je še zmeraj izrekal žaljivke, čeprav ustnice spenjene v krvi. O, pač, brcal sem ga! In v svoji razjarjenosti sem izvlekel nož in se pripravil, da mu prerežem grlo, kar tam pod lučjo svetilke na zapuščeni ulici, z eno roko sem ga držal za
ovratnik in odpiral nož z zobmi kar mi je prišlo na misel, da me mož pravzaprav ne vidi; da je, kar se njega tiče, sredi žive môre! In zadržal sem rezilo, rezal zrak, medtem ko sem ga pahnil stran, da
je padel vznak na ulico. Neomajno sem strmel vanj, ko so luči nekega avtomobila prebodle temo. Ležal je tam, ječeč na asfaltu;človek, ki bi ga bila malone ubila prikazen. To mi je vzelo moč
Začutil sem gnus in sram. Tudi sam sem bil kot pijan, omahujoč na oslabelih nogah. Potem me so mu bile je začelo zabavati. Nekaj v topi glavi tega moža je skočilo ven in ga skoraj na smrt preteplo. Ob tem prismuknjenem odkritju
trenutku smrti prebudil? Bi ga Smrt sama odrešila, da bi budno zaživel? Ampak nisem se obiral. Zbežal sem proč v temo, smeje se tako silovito, da sem se bal, da bom počil. Naslednji dan sem videl
njegovo podobo v Dnevnih novicah, pod naslovom, ki je zatrjeval,da je bil »žrtev zavratnega napada«. Ubogi norec, sem resničnem sočutju, ubogi slepi norec, ki ga je napadel neviden sem se zasmejal. Ali bi se mož v pomislil v zavratnež!Večinoma (čeravno se ne odločam, kakor sem se nekdaj, da bom zanikal nasilnost svojih dni s tem, da se ne bom menil zanjo)nisem tako očitno nasilen. Pomnim, da sem neviden, in hodim potihoma, da ne bi zbudil spečih.Včasih je najboljše, če jih zbujaš; le malokaj Sčasoma pa sem vendarle odkril, da se je mogoče proti njim, ne da bi se tega zavedeli. Tako se čas kar naprej bojujem z Monopolno razsvetljavo & energijo Uporabljam njihov dovod elektrike, plačujem pa jim prav nič ne,in oni tega ne vedo. Oh, saj sumijo, da jim nekdo odvaja energijo,vendar ne vedo kje. Le to vedo, da se jim, sodeč po njihovem glavne na tem svetu je tako nevarno kot mesečniki ves čas bojevati zdaj na primer že lep...

⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️

⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️⬆️

☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮☮

🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚🔚



14321
Running, Walking

Authors get paid when people like you upvote their post.
If you enjoyed what you read here, create your account today and start earning FREE STEEM!
STEEMKR.COM IS SPONSORED BY
ADVERTISEMENT
Sort Order:  trending
·

thank you very much ;)